Zveza je veliko pozornost namenjala ustanavljanju društev v posameznih regijah in povezovanju med društvi in njihovimi člani. Velik poudarek je zveza dajala tudi izobraževanju in izdajanju različnih pravnih publikacij. Zveza društev pravnikov v gospodarstvu Slovenije je bila vseskozi aktivna v Zvezi društev pravnikov Jugoslavije in si prizadevala za čim tesnejše sodelovanje z Društvom pravnikov v Trstu in Društvom koroških slovenskih pravnikov v Celovcu.

Na redni skupščini leta 1975 je bil sprejet sklep, da se konec leta organizira posvetovanje pravnikov vseh strok iz cele Slovenije, kar je bil zametek priprav za organiziranje zdaj že tradicionalnih srečanj »Dnevi slovenskih pravnikov«. Tega leta se je zvezi pridružilo Društvo pravnikov v gospodarstvu Novo mesto. Delovanje zveze se je bistveno razširilo da je zveza organizirala številne seminarje, ki se jih je udeleževalo med 500 in 1000 udeleženci. Od leta 1981 naprej je zveza štela 7 članov, zvezi se je pridružilo Društvo za pravno ekonomski razvoj zavarovalstva. V sodelovanju z društvi je bila uvedena enotna evidenca članov po kartotečnem sistemu, število članov v društvih pa se je bistveno povečalo. Zveza je organizirala številne seminarje, okrogle mize, razprave in druge dogodke. Zveza je v tem času sodelovala kot eden izmed iniciatorjev in soustanoviteljev revij Pravna praksa in Združeno delo, ki jo danes poznamo pod imenom Podjetje in delo.

Ob dvajseti obletnici ustanovitve Zveze društev pravnikov v gospodarstvu Slovenije (leta 1986) je bil izdan zbornik »Pravniki v gospodarstvu, včeraj, danes, jutri« v katerem je bilo podrobno opisano dvajsetletno delovanje zveze in njenih društev, sodelovanje s slovenskimi pravniki v Avstriji in Italiji, objavljena pa so bila tudi razmišljanja o položaju in vlogi pravnikov v gospodarstvu, o problemih in nekaterih odprtih vprašanjih delovanja društev pravnikov v prihodnjih obdobjih. Med letoma 1985 in 1988 se je članstvo zveze povečalo z vključitvijo štirih novoustanovljenih društev. Društvo pravnikov v gospodarstvu Pomurja se je zvezi priključilo leta 1985, Društvo revirskih pravnikov Trbovlje in Podružnica mariborskega društva na Ptuju leta 1987 in Društvo pravnikov v gospodarstvu Koroške leta 1988. V teh letih se je tudi pokazalo, da zveza ni cehovska organizacija pravnikov, ampak organizacija vseh pravnikov, ki se na različnih področjih (strokovnem, izobraževalnem, raziskovalnem) ukvarjajo s področjem gospodarskega prava. Posledično se je postavilo vprašanje, ali nista okvir in ime organizacije glede na vsebino delovanja že zdavnaj preozka. Ob preimenovanju nekaterih regionalnih društev v gospodarstvu v splošna pravniška društva, se je organizacija leta 1992 preimenovala v Zvezo društev za gospodarsko pravo Slovenije.

V času pred in po osamosvojitvi Republike Slovenije je imela zveza izjemno pomembno vlogo pri izgradnji novega pravnega sistema na področju gospodarskega prava. Zveza se je na različne načine vključevala v strokovne razprave o predlaganih zakonih in ustavnih amandmajih, poleg tega pa je organizirala pogovore in posvetovanja pred sprejetjem novih zakonov in skušala vplivati na vsebinsko zasnovo, ki je bila blizu slovenskim pričakovanjem. Med drugim je bila zveza glavni iniciator za pripravo osnutka prvega slovenskega zakona o trgovinskih družbah in naročila izdelavo primerjalne študije o ureditvi trgovinskih družb v svetu. Tudi »Dnevi slovenskih pravnikov« so bili v tem obdobju namenjeni oblikovanju novega pravnega sistema. Zaradi sprejema več zelo pomembnih zakonov s področja gospodarskega prava (zakon o denacionalizaciji, zakon o lastninjenju, zakon o gospodarskih družbah, zakon o vrednostnih papirjih) je imela zveza zelo pomembno vlogo tudi v naslednjih letih, tako v fazi sprejemanja, kot tudi po sprejetju v obliki organizacije izobraževalnih seminarjev.

Leta 1997 je upravni odbor zveze predlagal ustanovitev komisije za korporacijsko pravo, pri čemer naj bi pri ustanovitvi sodelovali obe krovni zvezi pravniških društev in Služba Vlade RS za zakonodajo. Komisija je pripravljala in oblikovala besedila o aktualnih strokovnih pravnih vprašanjih in problemih, vključila pa se je tudi v večletni raziskovalni projekt Inštituta za gospodarsko pravo Pravne fakultete v Mariboru s področja harmonizacije slovenske zakonodaje s pravnim redom EU.

Leta 2000 je zveza z Zvezo društev pravnikov Slovenije in GV Založbo podpisala sporazum o skupnem organiziranju srečanja »Dnevi slovenskih pravnikov«, s katerim so podpisniki le pisno potrdili oziroma zapisali dolgoletno prakso o delitvi dela in odgovornosti pri organiziranju in izvedbi vsakoletnega srečanja. Zaradi pojava številnih novih organizatorjev strokovnih izobraževanj je zveza postopoma organizirala manj seminarjev in drugih izobraževalnih dogodkov in svoje delovanje osredotočila na pripravo programa in organizacijo srečanja »Dnevi slovenskih pravnikov«, na pomoč društvom pri organizaciji dogodkov in usposabljanju članov in na organizacijo družabnih dogodkov, zlasti športnih srečanj in planinskih izletov.

Članstvo v zvezi se je še nekajkrat spremenilo. Leta 2003 se je zvezi za kratek čas priključilo Društvo za mednarodno gospodarsko pravo, ki pa je kmalu po priključitvi prenehalo. Prav tako so iz različnih razlogov prenehala društva v Kopru, Novi Gorici in Novem mestu, kljub stalnemu trudu zvezi v teh krajih ni uspelo obuditi društvene dejavnosti.

Leta 2006 je Zveza štiridesetletnico obstoja zaznamovala z izdajo Zbornika 40 let Zveze društev za gospodarsko pravo Slovenije. Tedanji predsednik, dr. Marijan Kocbek je v uvodniku zbornika poudaril aktivno delovanje zveze na številnih področjih. Izpostavil je zlasti tri področja, in sicer: vključevanje v strokovne razprave pri sprejemanju temeljnih sistemskih zakonov z gospodarskopravnega področja, sodelovanje s splošno Zvezo društev pravnikov Slovenije in GV Založbo pri organiziranju srečanja »Dnevi slovenskih pravnikov« ter sodelovanje pri izdajanju revije Podjetje in delo.

Leta 2008 je bila v okviru zveze ustanovljena Sekcija korporacijskih pravnikov Slovenije. Osnovno poslanstvo Sekcije je združevati in povezovati korporacijske pravnike Slovenije z namenom, da se v čim večji meri doseže izmenjava znanj, izkušenj in dobrih praks, dvig standardov kvalitetnega, strokovnega in etičnega delovanja korporacijskih pravnikov, ter povečevanje ugleda in zaščita strokovnih interesov korporacijskih pravnikov v Sloveniji. Zveza je preko Sekcije včlanjena v evropsko združenje korporacijskih pravnikov – ECLA – European Corporate Lawyers Association.

Tudi v zadnjih dveh desetletjih je Zveza izpolnjevala temeljne cilje in naloge. Zvezi sta se pridružili Slovensko društvo za evropsko pravo in Društvo za športno pravo, tako da je v Zvezo trenutno včlanjenih 8 pravniških društev. Osrednji dogodek vsakoletnega programa dela Zveze je priprava programa in soorganizacija srečanja »Dnevi slovenskih pravnikov«, ki se neprekinjeno izvaja že vse od leta 1975. Na srečanju vsako leto predava več deset pravnih strokovnjakov iz različnih pravnih področij, srečanja pa se udeleži več sto udeležencev, v najboljših letih je bilo udeležencev preko 1000. Srečanje je bilo kljub številnim omejitvam zaradi pandemije bolezni Covid-19 organizirano tudi leta 2020. Sprva je bilo srečanje prestavljeno, kasneje pa silom razmer organizirano preko spleta.

Leta 2018 je zveza v sodelovanju s splošno Zvezo društev pravnikov Slovenije podpisala javni poziv Hrvaški k uresničitvi odločbe arbitražnega sodišča glede meje s Slovenijo in k spoštovanju evropskega prava. Istega leta je bil podpisan tudi sporazum s ključnimi institucijami o sodelovanju pri organizaciji srečanja »Dnevi slovenskih pravnikov«.

Zveza tudi vnaprej ves čas na različne načine skrbi za sodelovanje med pravniškimi društvi in njihovimi člani. Zveza društvom namenja letne dotacije za izvajanje programov dela, skrbi za medsebojno obveščanje o dogodkih posameznih društev, skrbi za strokovni razvoj pravnikov v gospodarstvu in organizira druge strokovne dogodke. Zveza prav tako skrbi za povezovanje med člani pravniških društev, saj organizira različne družbene dogodke, kot so izleti, planinski pohodi, družbeno-kulturna srečanja in različni športni dogodki. Zveza ohranja pomembno vlogo pri izdajanju revije Podjetje in delo, saj predstavniki zveze sodelujejo v uglednem uredniškem odboru z mednarodno sestavo. Tako kot v preteklosti pa Zveza tudi v zadnjih letih skrbi za povezovanje z zamejskimi pravniki.