Srečanje pravnikov iz Slovenije, Koroške, Porabja in Furlanije – Julijske krajine v soboto, 13. aprila 2024, v Narodnem domu v Trstu je bilo zgodovinsko iz več razlogov.
Pobudo za zbor skoraj sto slovenskih pravnikov sta dali Zveza društev pravnikov Slovenije in Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije, da bi na ta način zaznamovali zgodovinsko, končno dejanje dolgoletnih prizadevanj slovenske narodne skupnosti v Italiji za vrnitev Narodnega doma v Trstu v last ter deloma tudi že v posest (študijska knjižnica in multimedijski center). Do dokončne vrnitve posesti bo minilo še nekaj let zaradi preselitve sedanjega večinskega uporabnika Fakultete za prevajalstvo in tolmačenje. Vrnitev je bila formalno končana s podpisom pogodbe med Univerzo v Trstu in Fundacijo Narodni dom dne 28. marca 2022 ob prisotnosti predsednika Republike Italije Sergia Mattarelle in predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja.
Generacije Slovencev v (nekdanji) pokrajini Trst in deželi Furlanija – Julijska Krajina so si desetletja prizadevale za to, da se Narodni dom vrne tistim, ki jim je bil nasilno odvzet, ko so ga 13. julija 1920 požgali fašistični skvadristi.
Sto in eno leto je moralo preteči, da je Republika Italija zmogla toliko volje in politične modrosti, da je z vrnitvijo Narodnega doma zacelila eno najhujših ran na slovenskem narodnem telesu naših sonarodnjakov, ki so po mirovni pogodbi v Parizu leta 1947 in londonskem memorandumu leta 1954 ostali odtrgani od svoje matice. Tako kot so ob osamosvojitvi Republike Slovenije leta 1991 večkrat opominjali France Bučar in nekateri drugi njeni pomembni protagonisti, da smo Slovenci izkoristili enkratno “zgodovinsko okno” za izstop iz nekdanje skupne države, tako je bil ob vrnitvi Narodnega doma izkoriščen ugoden trenutek v dobrih odnosih med obema sosedama. Odprto ostaja vprašanje, ali bi bilo možno tudi v novih razmerjih političnih sil v Italiji doseči takšen odločilni premik.
Slovenski pravniki smo na srečanju izročili posebno zahvalno listino predsedniku Fundacije Narodni dom Radu Racetu “za dolgoletna prizadevanja za vrnitev Narodnega doma slovenski narodni skupnosti”.
Ob tem smo zapisali, da smo slovenski pravniki “skupaj z vami veseli in ponosni za opravljeno zgodovinsko delo”. Rado Race je ob prejemu listine poudaril, da je to prvo takšno priznanje Fundaciji Narodni dom in bo zato na posebnem mestu v domu pričala o tem srečanju.
S tem smo ponovno oživeli tradicijo povezanosti slovenskih pravnikov v celotnem narodnem prostoru, ki je bila začeta pred več kot 135 leti, saj sta bila leta 1888 v Sežani in Lipici ustanovljena prvo slovensko društvo Pravnik in revija Pravnik, ki izhaja še danes. V mali čitalniški dvorani Hotela Balkan v Narodnem domu je bil 21. decembra 1913 ustanovni občni zbor tržaškega društva Pravnik, v katerega se je prijavilo kar 70 članov iz vseh pravniških poklicev (sodniki, odvetniki, bančniki, višji upravni in finančni svetniki) vseh treh jugoslovanskih narodnosti, ki so živeli in delali v Trstu (Slovenci, Hrvati in Srbi). Ta tradicija se je nadaljevala v sedemdesetih in osemdesetih letih s seminarji za slovenske študente prava iz zamejstva, in sicer na Bledu (novembra 1978), v Tupelčah, Lipici, Slovenj Gradcu in na Koroškem ter v drugih krajih.
Tudi tokratno srečanje smo praznovali delovno, z organizacijo okrogle mize o pravnem položaju manjšin v Sloveniji, Italiji, Avstriji in na Madžarskem, ki so se je udeležili strokovnjaki s tega področja. Uvodni prispevki in živahna razprava so pokazali, da so še vedno odprta številna vprašanja tako uresničevanja pravic pripadnikov narodnih manjšin na področjih dostopa do poslovanja v upravnih in sodnih postopkih v slovenskem jeziku ter izobraževanja kakor tudi političnega zastopstva v državnih in deželnih parlamentih ter lokalnih samoupravah. Pri tem naši rojaki upravičeno pričakujejo bistveno močnejšo podporo matične domovine, katere pomembni predstavniki se pogosto še vedno obnašajo po znanem načelu, da je položaj naših manjšin zelo dober, je pa še nekaj manjših odprtih vprašanj.
Žal je tudi to srečanje pokazalo njihov pogosto “pišmevuhovski” odnos, saj se od vabljenih predstavnikov Vrhovnega sodišča RS, Vrhovnega državnega tožilstva in ministrstva za Slovence po svetu ni nihče udeležil tega srečanja, ker so bili očitno zaposleni z drugimi, bolj nujnimi opravki. Državotvornost pač ni nujno lastnost številnih plačanih državnih funkcionarjev.
Nadaljevali bomo jeseni, 17. in 18. oktobra 2024 na jubilejnih 50. Dnevih slovenskih pravnikov v Portorožu, na katerih bomo proslavili tudi 135-letnico ustanovitve društva Pravnik in revije Pravnik.
Franci Gerbec, Vrnitev Narodnega doma v Trstu – obet boljše prihodnosti slovenske narodne skupnosti, Pravna praksa, št. 17, 2024.