Podelitev priznanj Zveze društev pravnikov Slovenije

V Portorožu so 14. in 15. oktobra 2021 potekali 47. Dnevi slovenskih pravnikov, pod organizacijo Zveze društev za gospodarsko pravo Slovenije, Zveze društev pravnikov Slovenije in družbe LEXPERA d.o.o. (GV Založba).

Na tokratnem srečanju je sodelovalo 41 uglednih strokovnjakov, ki so obravnavali aktualne teme z različnih pravnih področij.

Tradicionalno so bila na srečanju podeljena tudi priznanja najuspešnejšim pravnikom, in sicer priznanje za življenjsko delo, priznanje za pravnika leta, priznanje za delo v Zvezi ali njenih članih in priznanje mlademu pravniku. Priznanja je v imenu Zveze podelil predsednik Zveze društev pravnikov Slovenije, prof. dr. Miha Juhart.

Priznanje za življenjsko delo sta prejela prof. dr. Ludvik Toplak in Vladimir Balažic.

Prof. dr. Ludvik Toplak je bil dolga leta profesor za civilno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, kjer je postal tudi prodekan. Med leti 1993 in 2002 je bil rektor Univerze v Mariboru, kasneje pa veleposlanik Republike Slovenije pri Svetem sedežu. Med drugim je prof. dr. Ludvik Toplak tudi ustanovitelj in predsednik samostojnega visokošolskega zavoda Alma Mater Europaea – Evropski center, Maribor ter častni občan mesta Maribora.Deloval je tudi na političnem področju, kjer je sodeloval pri ustanovitvi Slovenske kmečke zveze (SKZ) ter pri njenem preoblikovanju v Slovensko ljudsko stranko (SLS). Leta 1992 je bil izvoljen v prvi državni zbor Republike Slovenije. Bil je član Ustavne komisije, podpredsednik Komisije za spremljanje in nadzor lastninskega preoblivanja družbene lastnine, odbora za finance in kreditno-monetarno politiko, odbora za mednarodne odnose ter član parlamentarne skupščine Svet Evrope. Deloval je tudi v zakonodajnih organih, in sicer je sodeloval pri pripravi Zakona o zadrugah, Zakona o avtocesti Koper-Lendava ter pri drugih zakonodajnnih predlogih.

Drugo priznanje za življensko delo je prejel vrhovni sodnik Vladimir Balažic. Vladimir Balažic je takoj po diplomi leta 1976 začel opravljati pripravništo na Občinskem sodišču I v Ljublljani in po dveh letih opravil pravosodni izpit. Sprva je delal kot sodnik na Temeljnem sodišču v Ljubljani kot preiskovalni in deloma tudi kazenski sodnik. Čez čas se je preusmeril v obravnavanje gospodarskih sporov in kmalu postal strokovni sodelavec na Vrhovnem sodišču. Kasneje je svojo karierno pot nadaljeval kot namestnik javnega tožilstva na Višjem javnem tožilstvu v Ljubljani in leta 1991 bil izvoljen za višjega sodnika na Višjem sodišču v Ljubljani, kjer je deloval vse do leta 2001, ko je bil izvoljen za vrhovnega sodnika. Sodil je v gospodarskih zadevah in bil član kazenskega senata Vrhovnega sodišča pri odločanju o kaznivih dejanjih zoper gospodarstvo. 18 let je uspešno vodil gospodarski oddelek Vrhovnega sodišča. Na strokovnem področju je pustil pečat na področju razvoja prava gospodarskih prestopkov, saj v slovenskem pravnem prostoru ni bilo veliko strokovnjakov, ki bi se poglobljeno ukvarjali s tem področjem. Pomembno je vplival tudi na sistemske spremembe načina obravnavanja zadev v sodstvu, saj je pomagal pri vzpostavitvi prvega slovenskega pravno-informacijskega sistema.

Priznanje za pravnico leta 2021 je prejela izr. prof. dr. Katja Škrubelj. Dr. Katja Škrubelj je izredna profesorica in prodekanja Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Je odlična poznavalka pravne zgodovine. Svoje raziskovalno poslanstvo je usmerila predvsem v razvoj pravnega študija na ozemlju današnje Slovenije in v čas ustanavljanja prve slovenske univerze ter njene pravne fakultete kot ustanovne članice. Ob 100-letnici pravne fakultete je bila »gonilna sila« mednarodnega znanstvenega simpozija s številnimi domačimi in tujimi govorci. Med drugim se je poglobila in razširila poznavanje pravnozgodovinske znanosti s strokovnimi in poljudnoznanstvenimi objavami, skozi katere je omogočila vpogled v kompleksen preplet pravnih, političnih in družbenih dogajanj.